Konferenca Nordugrid – 1. del

V sklopu EGI Community foruma poteka letos tudi konferenca Nordugrid (razvoj vmesne programske opreme ARC).

Predstavili so nov ARC Control Tower (aCT2), ki omogoča samodejno upravljanje nalog, samodejno obnavljanje posredovalnega strežnnika, ponovno pošiljanje spodletelih nalog ipd. Podpora je tudi za EMI-ES. aCT2 že uporabljajo pri eksperimentu Atlas.

Sledilo je nekaj predstavanj o uporabi HPC. Najprej so predstavil infrastrukturo HPC v Švici, superračunalniški center Piz Daint, z malo manj kot 50.000 jedri, ki ga uporabljajo v različnih raziskovalnih disciplinah (na primer za računanje vremenske napovedi).  Tudi Avstralci so predstavili svoj superračunalniški center, ki so ga postavili na skrajnem S Avstralije med leti 2010-2012. Superračunalnik VLSCI BlueGeneQ  ima okoli 65000 jeder in 65T rama. Center so ustanovili zaradi ogromne količine medicinskih in bioloških podatkov, ki so jih zbirali razni raziskovalni centri v preteklih letih in so čakali na analizo. Predavateljica je poudarila, da je Avstralija zelo močna na področju raziskovanja imunologije, demence, glavkoma in drugih biomedicinskih raziskav.  Za tehnično podporo uporabnikom superračunalnika skrbi več kot 30 računskih biologov. Za biomedicinske naloge – izvajajo predvsem bioimaging (bioinformatika), genomske raziskave in molekularno modeliranje,  potrebujejo dober high-end computing. Poleg procesorske moči, te raziskave zahtevajo tudi veliko pomnilnika in dober pretok podatkov. Samo za elektriko porabijo več kot 0.5 mio dolarjev na leto.
Sledila so malenkost bolj tehnična predavanja. Najprej predavanje o distribuiranem računalništvu s pomočjo DIRAC-a. Gre za t.i. interware, saj omogoča povezavo med heterogenimi komponentami distribuiranega računalništva. Uporabnik pošlje nalogo v izvedbo, le-ta pride v vrsto in počaka, da bo izvedena na primernem strežniku. Za vsak tip kapacitet je na voljo pilot director, ki pošilja testne naloge in preverja, kateri viri so na voljo. Nato tudi naloge uporabnikov pošljejo v izvajanje na tisti sistem, ki nalogi ustreza. DIRAC uporablja virtualna organizacija Belle, v katerega je vključena tudi gruča Signet na IJS. Podprta je vmesna programska oprema gLite, tudi ARC deloma.

Naslednji predstavljeni rešitvi sta bili DOCKER in VAGRANT priljubljena predvsem med razvijalci, saj omogočata enostavno postavitev okolij za razvoj programske opreme (uporabljata pa se seveda tudi v druge namene). Gre torej za virtualizirano razvojno okolje, ki je postavljeno v nekaj sekundah. Bazira na LXC (Linux Containers).

Finci so predavanja zaokrožili s predstavitvijo o ARC-u, OpenStacku in GlusterFS-u, ki jih uporabljajo za eksperiment CMS in analizo podatkov. Celotno gručo so virtualizirali, naloge se izvajajo na virtualnih strežnikih (1 naloga na VM). Vendar pa proces še ni avtomatiziran, zato bi težko rekli, da gre za oblak, bolj za virtualizacijo virov. Virtualne strežnike namreč vnaprej ročno zaženejo, potem pa uporabljajo gručo na isti način kot tisto, ki je na fizičnih strežnikih. Beležijo, da zaradi virtualizacije izvedbene zmogljivosti padejo za okoli 4%.  Za upravljanje gruče uporabljajo Condor.

Nordugrid konferenca se nadaljuje v sredo in četrtek.