Na Dnevu slovenskega superračunalniškega omrežja prikazali široko uporabnost superračunalniških infrastruktur
Na dogodku se je izpostavilo primere dobrih praks uporabe superračunalnikov in predstavilo Nacionalni kompetenčni center za superračunalništvo NCC Slovenija, ki deluje v sklopu projekta EuroCC, izvedle pa so se tudi delavnice superračunalništva.
13. oktobra se je v Ljubljani v sklopu letne konference Mreža znanja, ki jo organizira Akademska in raziskovalna mreža Slovenije – Arnes, odvil Dan slovenskega superračunalniškega omrežja.
Dogodek, ki ga je moderirala Maja Ratej, je otvoril prof. dr. Samo Stanič z Univerze v Novi Gorici, ki je kot koordinator konzorcija SLING – Slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežja predstavil aktualna dogajanja na področju superračunalništva v Sloveniji. Sledila je predstavitev Nacionalnega kompetenčnega centra za superračunalništvo NCC Slovenija, ki je bil vzpostavljen v okviru projekta EuroCC. Damjan Harisch (Arnes), koordinator NCC Slovenija, je poudaril pomen organizacije izobraževanj, delavnic in seminarjev v sklopu kompetenčnega centra, ki se jih lahko udeleži kdorkoli. Udeleženci pridobijo pomembna znanja za implementacijo superračunalniških zmogljivosti pri svojih raziskavah v znanosti ali industriji. O superračunalniških izobraževanjih je več povedal dr. Pavel Tomšič s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, medtem ko je mednarodna sodelovanja konzorcija SLING ter vlogo Slovenije v različnih evropskih projektih na področju superračunalništva povzel prof. dr. Andrej Filipčič z Instituta »Jožef Stefan«. S sofinanciranjem skupnega podjetja EuroHPC je bil zgrajen tudi najmočnejši slovenski superračunalnik EuroHPC Vega, ki deluje pod okriljem Inštituta informacijskih znanosti Univerze v Mariboru (IZUM). HPC Vego je predstavil Dejan Valh, vodja oddelka za visoko zmogljivo računanje na IZUM (HPC).
Da so superračunalniki že mariskje doprinesli k znanstvenemu in družbenemu napredku, lahko potrdijo strokovnjaki z različnih področij, ki so na Dnevu slovenskega superračunalniškega omrežja predstavili primere dobre prakse uporabe superračunalniških infrastruktur.
Najbolj odmeven primer slovenskega superračunalništva je zagotovo nudenje superračunalniških zmogljivosti CERN-u, kjer so leta 2012 tudi s pomočjo slovenskih superračunalnikov dokazali obstoj Higgsovega bozona, enega najpomembnejših delcev v fiziki. Projekt ATLAS, ki je odkritje omogočil, je v znamenju 10-letnice predstavil prof. dr. Borut Pavel Kerševan s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Doc. dr. Leon Kos pri svojem delu v Laboratoriju za konstruiranje LECAD Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani uporablja superračunalniške zmogljivosti za modeliranje jedrske fuzije, ki jo velikokrat opisujemo kar kot energijo prihodnosti. O računalniških simulacijah pa je govoril tudi Aljaž Simonič s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, ki je konkretneje prikazal postopek izvedbe računalniških simulacij proteinov EpCAM in Trop2, ki sta prisotna v celicah po človeškem telesu. Uporaba superračunalnika pa je smiselna tudi v strukturni biologiji. O takemu primeru je govoril dr. Matic Kisovec z Odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutu, ki je predstavil njihovo izkušnjo povezave v superračunalniško omrežje za potrebe krioelektronske mikroskopije. O modelih globokega učenja v računalniškem vidu je spregovoril Vitjan Zavrtanik iz Laboratorija za umetne vizualne spoznavne sisteme (Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani), končno plenarno predavanje pa je na hitro obdelalo tehnično plat infrastrukture za hranjenje velepodatkov. Pri tem je Marko Ferme s Fakultete za elekrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru poudaril tudi pomen odprtih podatkov v nacionalni infrastrukturi odprtega dostopa.
Popoldne sta se zvrstili še dve delavnici, »Uporabljajmo superračunalnike«, ki sta jo vodila dr. Davor Sluga in izr. prof. dr. Uroš Lotrič s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ter »Uvod v Linux za HPC«, ki jo je izvedla izr. prof. dr. Biljana Mileva Boshkoska s Fakultete za informacijske študije v Novem mestu.
Posnetke s konference si lahko ogledate na portalu Arnes Video.
Dogodek je bil prvi v seriji superračunalniških dogodkov v sklopu meseca znanosti. 25. oktobra 2022 pa bodo v praznovanju dneva »exascale« računalništva slovenski superračunalniški centri odprli svoja vrata obiskovalcem. Na dan odprtih vrat se lahko prijavite preko povezave, za spremljanje novic iz sveta superračunalništva pa se prijavite na SLING novičnik.
